Iztekle so se šolske počitnice in pred nami je novo šolsko leto. Nekaterim otrokom lahko sprememba rutine, interakcija z vrstniki, učenje in preverjanje znanja predstavljajo velik izziv, celo stisko, in posledično vplivajo na njihovo duševno zdravje. UNICEF-ove varne točke otrokom nudijo trenutno zaščito, pomoč ali nasvet v stiski oz. napotitev na pristojne institucije.
Šola ni le izobraževanje, je prostor, kjer se spletajo prijateljstva, v interakciji z drugimi pa se gradijo tudi socialne veščine in otrokova samopodoba. Slednjo otroci krepijo tudi s svojimi šolskimi dosežki. A če smo osredotočeni zgolj na dosežke in pri tem pozabljamo na grajenje notranjega občutka vrednosti in zadovoljstva, nas lahko primerjanje z drugimi, nižje ocene ali medosebna trenja hitro zamajejo in zaznamujejo. Nižji šolski uspeh, konflikti in celo medvrstniško nasilje so lahko povod za stisko, ki jo otroci ne zmorejo razrešiti sami. Novo šolsko leto zato lahko pri marsikomu predstavlja velik izziv in posledično vpliva na duševno zdravje posameznika.
S pričetkom novega šolskega leta se za vse šolarje odpira novo poglavje in ob tem so prisotni tudi vsi občutki, misli in skrbi, ugotavlja 16-letna Izabela Lara, UNICEF-ova junior ambasadorka: »Mnogokrat ob misli na ponoven začetek šolskega leta dobimo neprijeten občutek, zaradi strahu pred ocenami in drugimi stiskami, ki pestijo mnoge učence. Poleg veselja, da bom spet videla sošolce in prijatelje, ob misli na šolo tudi sama občutim nelagodje, včasih celo odpor, saj mi vse šolske obveznosti povzročajo veliko stresa in skrbi. Med počitnicami nerada razmišljam o šoli, saj mi to vzbudi misli na teste, tekmovanja in ostale preizkuse. Vseeno pa se novega šolskega leta tudi veselim, ker me čaka ovijanje novih zvezkov, odkrivanje novega znanja in zabavni dnevi s sošolci.«
»Tako pozitivne kot negativne izkušnje so del odraščanja. Normalno je tudi, da čutimo celo paleto čustev – od veselja do jeze in žalosti. Pri tem pa je pomembno, da se negativne izkušnje ter čustva in občutenja, ki nas spravljajo v stisko, izrazijo, naslovijo in razrešijo na funkcionalen način,« je povedala Maja Planinc iz UNICEF-a Slovenija, vodja kampanje Kako se počutiš?, ki je podprta s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021.
Vsi odrasli, ki smo v stiku z otroki, imamo odgovornost, da jim pomagamo krepiti dobro samopodobo. Otroke pohvalimo, jim nudimo varen prostor, z njimi vzpostavimo pristen stik in jim omogočimo, da se lahko iskreno izražajo. Obenem je pomembno, da jim pomagamo pri doseganju ciljev, jih spodbujamo, da dosegajo svoj polni potencial, in tako skrbimo, da gradijo svojo samozavest. Otroci z dobro samopodobo so bolj psihološko prožni v smislu odzivanja na situacije, ki lahko zbudijo stisko. Otroci, ki imajo razvite socialne veščine, pa bodo znali bolje prepoznati svoja čustva in čustva drugih.
Zaradi prepogostega in intenzivnega stresa ali pa zaradi tega, ker stiske nihče od odraslih pravočasno ne opazi in je ne naslovi, se lahko pojavijo težave v duševnem zdravju ali celo duševne motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč. V najhujših primerih in na žalost tudi prepogosto, pa to pomeni bolnišnično obravnavo.
Prvi korak do reševanja stiske v preventivni fazi, je lahko že zelo preprost: to naj bo pogovor, ki se začne z iskrenim vprašanjem, “kako se počutiš?”.
Iz UNICEF-a Slovenija ob začetku novega šolskega leta otroke in mlade pozivajo, da se v primeru kakršne koli stiske vedno obrnejo na odraslo osebo, ki ji zaupajo. Vedno so tu na voljo tudi šola in druge institucije ter številne nevladne organizacije.
Prav tako je otrokom in mladim za pogovor in razreševanje kakršne koli stiske ali težave na voljo 1094 UNICEF-ovih varnih točk, ki delujejo v 120 krajih po Sloveniji.
Gre za varne, javno dostopne prostore, kot so policijske postaje, mladinski centri, trgovine, knjižnice, lekarne in podobno, kot mobilne javne točke pa delujejo avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa in mestni avtobusi v Novi Gorici.
V Varnih točkah več kot 3.000 usposobljenih zaposlenih prostovoljno otrokom in mladim nudi trenutno zaščito, pomoč ali nasvet v stiski oz. napotitev na pristojne institucije.
»Projekt Varne točke ni zgolj sistem varovalne mreže za otroke in mladostnike, temveč je živa skupnost srčnih ljudi, ki so prisotni in na voljo tam, kjer je to najbolj potrebno. V Varnih točkah so srčni, prijazni in močni ljudje, ki znajo prisluhniti in zaščititi tiste, ki tega sami še ne zmorejo. Moč je v pogumu, da prosimo za pomoč,« je povedala Tjaša Golob iz Zavoda za mladino in šport Trbovlje, ki je tudi prostovoljka v Varni točki.
V šolskem letu 2022/2023 je bilo v Varnih točkah več obiskov otrok, ki so se znašli v resnejših težavah. Takšni primeri so zajemali težave v duševnem zdravju, samopoškodovanja, strah pred ocenami in šolo ter kako povedati staršem o svojem učnem uspehu, medvrstniško nasilje, konflikte in težave v družini. V večini primerov pa so se otroci znašli v manjših težavah, kot so izposoja telefona, klic staršev, prošnja za izposojo polnilca za telefon, prošnja za čakanje na prevoz na suhem in toplem in podobno.
V Varno točko lahko pride vsak otrok ali mladostnik, ne glede na stisko, s katero se sooča. Prav tako lahko pridejo samo na klepet, kozarec soka, da spoznajo Varno točko in prostovoljce v njej, ali pa povedat kakšno dobro šalo.
Zemljevid UNICEF-ovih varnih točk in najbližjo Varno točko je mogoče najti na www.varnetocke.si, prepoznamo pa jih po posebni modro-beli nalepki, smejoči se hišici, ki je nameščena ob vhodu.