Zelo malo prizorišč ima takšno zgodovino in tradicijo kot jo ima letno gledališče Pod goroj – kamniti amfiteater, ki sprejme od 600 do 1000 ljudi, je danes obarvan z naravno patino in zlit s stoletnim gozdom. 

Ruško letno gledališče je bilo zgrajeno leta 1932. Avgusta istega leta se je na odru odvila prva predstava – Finžgarjev divji lovec. Predstava naj bi bila zelo obiskana, govori se o 1000  gostih. Rekordni obisk sta doživeli predstavi Miklova Zala in Matija Gubec. Predstavi si je ogledalo 6000 ljudi. 

Vsako leto, od leta 1999 naprej, v drugi polovici avgusta na letnem gledališču poteka Festival letni oder Ruše. 

Osnova nastanka cerkve je legenda o zakoncih Weissegg. Nad vhodom v cerkev je napisano, da je bila postavljena leta 1004. Preberemo lahko tudi, da letnica 1387 velja za ustanovno. Verodostojnih podatkov o točni gradnji cerkve ni, točna letnica ostaja uganka. 

Cerkev meri v dolžino več kot 30 metrov. Barokizirana gotska cerkev ima tloris v obliki križa. Zunaj se nahaja zvonik, cerkev pa obdaja kaplanija. Notranjost cerkve je posvečena Mariji in njenim dobrim delom.

HE Fala je najstarejša hidroelektrarna na slovenskem delu Drave. Delovati je začela leta 1918, ko so pognali prvih pet turbin.  

Elektrarna je bila v zadnjem desetletju tehniško modernizirana z novimi agregati in opremljena s sodobnimi sistemi vodenja. 

Elektrarna Fala je ohranila del elektrotehniške opreme iz časa njenega nastanka, ki danes služi kot Tehniški muzej. 

Na osrednjem trgu v Rušah se nahaja spomenik, posvečen 119 padlim borcem, talcem in žrtvam fašističnega nasilja. Postavljen je bil po 1945. Sestavljajo ga štirje reliefi, obelisk in grobnica.

Železniški viadukt se nahaja v zahodnem delu Ruš; na Smolniku. Je eden izmed treh ohranjenih viaduktov na trasi koroške železnice, zgrajene leta 1863. Uvrščen je med tehnične spomenike, saj so ga gradili z značilno tehniko gradnje mostov 19. stoletja in zaradi naravnega materiala.

V Rušah se nahaja nekoč zelo uspešna in vplivna Tovarna dušika. Prva proizvodnja z dvema karbidnima pečema se je pričela 1.8.1918. Karbid so želeli predelovati v razstrelivo. V najboljših časih je bilo v tovarni zaposlenih okoli 2.300 delavcev. Gradila so se stanovanja za delavce, s tem so se Ruše razvijale, saj se je na podlagi tega v mesto preselilo veliko ljudi. 

Ko govorimo o tovarni, moramo omeniti Vodni stolp. Visok je več kot 40 metrov. Na vrhu stolpa sta vodna rezervoarja, iz katerega se je z vodo napajal celotni vodovodni sistem. Danes je vodni stolp vpisan v register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo.

Glavni transport v Tovarni dušika Ruše je bil železniški prevoz. Lokomotiva Mica je v tovarno po enotirni železnici vozila premog. Danes je obnovljena, postavljena kot »spomenik« na glavni železniški postaji v Rušah.